Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o.

Taborska cesta 3
1290 Grosuplje

T: 01 7810 320
F: 01 7810 334
E: zpksu@siol.net

Geodetske storitve

Če potrebujete kakovostne in celovite geodetske storitve, ste prišli na pravo mesto. Znanja in naše dolgoletne izkušnje pri različnih projektih vam zagotavljajo kakovostne geodetske storitve na območju celotne Republike Slovenije.

Nudimo vam:

Aleš Levstek
ales.levstek@zpksu.si
T: 01/7810-330
M:041/683-532
  Jana Godec
jana.godec@zpksu.si
T: 01/7810-332
M:041/683-532
  Deborah Vihar
deborah.vihar@zpksu.si
T: 01/7810-331
M:041/683-532











Nekaj besed o posameznih postopkih:

UREDITEV MEJE


Ureditev meje je postopek določitve meje parcele v naravi. Meja se v naravi določi na podlagi arhivskih podatkov zemljiškega katastra. V postopku ureditve meje lahko urejamo samo del meje parcele ali pa mejo parcele v celoti. Ureditev meje se lahko vodi kot samostojna storitev, lahko pa predstavlja izhodišče za druge storitve, kot so parcelacija, izravnava meje, …

Postopek evidentiranja urejene meje se začne na zahtevo lastnika parcele.

Izdela se elaborat ureditve meje, pripravi se zahtevek, ki se skupaj z elaboratom odda na pristojno geodetsko upravo

IZRAVNAVA MEJE

Izravnava meje je postopek, pri katerem lahko spremenimo potek urejenega dela meje med dvema ali več parcelami. Površina manjše parcele se v postopku izravnave lahko spremeni za največ 5 %, vendar ne več kot za 500 m2. Lastniki parcel, katerih meje se izravnavajo, morajo soglašati s postopkom izravnave meje. Del meje, ki ga želimo izravnavati, mora biti pred tem urejen, lahko pa se meja izravna v sklopu ureditve meje parcel.

Izravnani del meje se evidentira na zahtevo lastnika.

Izdela se elaborat izravnave meje, pripravi se zahtevek, ki se skupaj z elaboratom odda na pristojno geodetsko upravo.    
PARCELACIJA

Parcelacija je postopek delitev parcele ali združitev več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic. V postopku delitve parcele mora biti del meje obstoječe parcele, ki se ga novi del meje dotika, urejen. Pri delitvi in združitvi parcel nastanejo nove parcele z novimi parcelnimi številkami. Stare parcelne številke se ukinejo.

  Postopek evidentiranja parcelacije se začne na zahtevo lastnika ali druge osebe, ki ji to pravico daje zakon, na zahtevo vseh solastnikov ali skupnih lastnikov, na zahtevo državnega organa ali organa lokalne skupnosti ali na zahtevo razlastitvenega upravičenca. Pri parcelaciji zemljišča pod stavbo je vlagatelj lastnik zemljišča, lastnik stavbe, lastnik  dela stavbe, imetnik stavbne pravice, uporabnik stavbe, upravnik stavbe ali upravljavec javnega dobra.

Izdela se elaborat delitve ali združitve parcel, pripravi se zahtevek, ki se skupaj z elaboratom odda na pristojno geodetsko upravo.

OZNAČITEV MEJE V NARAVI


Označitev meje je postopek, na podlagi katerega urejeno mejo v naravi označimo z mejniki. Označitev meje je lahko samostojna storitev na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Na zahtevo lastnika in ob prisotnosti ter strinjanju lastnikov sosednjih parcel tako s predlagano mejo kot z označitvijo meje pa se lahko meja označi v sklopu ureditve meje takoj po končani mejni obravnavi. 

Če je označitev meje samostojna geodetska storitev, se po končani označitvi meje v naravi izdela tehnično poročilo, ki se pošlje lastnikom parcel in pristojni geodetski upravi.


ODMERA DOLŽINSKIH OBJEKTOV


Odmero različnih dolžinskih objektov (cest, železnic,…) se izvede  pred ali po njihovi izgradnji za ureditev premoženjskopravnih vprašanj in z namenom evidentiranja v ustreznih evidencah.

Izdela se skupni elaborati ureditve meje, parcelacije, izravnave meje, spremembe bonitete za potrebe evidentiranja dolžinskih objektov, ceste, železnice...


EVIDENTIRANJE ZEMLJIŠČA POD STAVBO 

V postopku določitve zemljišča pod stavbo se vrišeta lega in oblika zemljišča, ki predstavlja presek stavbe s terenom, v zemljiški kataster. Ta postopek je nujen za pridobitev hišne številke novozgrajenih objektov. Zemljišče pod stavbo se evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika stavbne pravice ali investitorja gradnje. Vlagatelj zahtevka za evidentiranje zemljišča pod večstanovanjsko stavbo je lahko tudi lastnik dela stavbe, uporabnik dela stavbe ali upravnik.

Če vlagatelj zahteva evidentiranje zemljišča pod stavbo, ki je v lasti enega lastnika, in ima stavba en del, je treba zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo priložiti elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb.

Izdela se elaborat določitve zemljišča pod stavbo, pripravi se zahtevek, ki se skupaj z elaboratom odda na pristojno geodetsko upravo.

SPREMEMBA BONITETE ZEMLJIŠĆA


Boniteta zemljišča je ocena proizvodne sposobnosti zemljišča glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko oz. gozdno proizvodnjo.

Boniteta zemljišča se v zemljiškem katastru vodi v obliki bonitetnih točk na parcelo. Zemljišča, ki po dejanski rabi niso uvrščene med kmetijska ali gozdna, imajo vrednost bonitete enako nič (0). Tiste parcele, ki imajo boljše naravne in gospodarske pogoje za proizvodnjo, pridobijo večje število bonitetnih točk. Zemljišče, ki ima 100 bonitetnih točk, je najbolj proizvodno sposobno zemljišče.

Če v zemljiškem katastru vpisana boniteta zemljišča ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, se lahko izvede sprememba bonitete kot geodetska storitev, pri kateri je potrebno sodelovanje kmetijskega ali gozdarskega strokovnjaka s pooblastilom; ta določi boniteto zemljišča.

Sprememba se evidentira na zahtevo lastnika.

Izdela se elaborat spremembe bonitet zemljišč, pripravi se zahtevek, ki se skupaj z elaboratom odda na pristojno geodetsko upravo

VPIS STAVBE V KATASTER STAVB

Vpis stavbe v kataster stavb naroči:
• investitor gradnje
• lastnik parcele, na kateri stoji stavba, ali parcele. ki  je s stavbo povezana,
• imetnik stavbne pravice,
• lastnik stavbe ali dela stavbe,
• uporabnik stavbe ali dela stavbe,
• upravnik stavbe.

Vpis stavbe v kataster stavb omogoča:
• pridobitev hišne številke,
• ureditev etažne lastnine v večstanovanjskih stavbah,
• vpis nepremičnine v zemljiško knjigo in s tem tudi možnost sklepanja pravnih poslov (prodaja, nakup, hipotekarni kredit),
• povečanje tržne vrednosti,
• izračun vrednosti nepremičnine v postopku vrednotenja.

Stavba se lahko vpiše v kataster stavb, ko je stavba v taki gradbeni fazi, da je mogoče izmeriti njeno površino.

Obveznost vpisa stavbe v kataster stavb
Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb:
• v roku 30 dni po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del,
• ob začetku uporabe (če je ta pred zaključkom del),
• pred prvo prijavo stalnega prebivališča v stavbi,
• pred prvo prijavo sedeža pravne osebe v stavbi.

Pred tem mora investitor najpozneje v roku 15 dni po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja naročiti projekt za vpis v uradne evidence.
Če geodetska uprava ugotovi, da stavba ali del stavbe ni evidentiran v katastru stavb, pozove investitorja gradnje, da v treh mesecih po prejemu poziva vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Če investitor gradnje tega v določenem roku ne stori, ga geodetska uprava predlaga prekrškovnemu organu. Geodetska uprava lahko v tem primeru poskrbi, da se izdela elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, in vpiše stavbo v kataster stavb na stroške investitorja gradnje

Izdela se elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, pripravi se zahtevek, ki se skupaj z elaboratom odda na pristojno geodetsko upravo. Skupaj z vložitvijo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb se lahko vloži tudi zahteva za določitev hišne številke.

Če je stavba v lasti enega lastnika in ima stavba po določbah ZEN samo en del, je lahko zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb priložen elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb.

Vpis stavbe, ki je bila zgrajena brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi, v kataster stavb ne pomeni tudi njene legalizacije!


SPREMEMBA PODATKOV KATASTRA STAVB

Podatki v katastru stavb se lahko spremenijo, če so stavba in deli stavbe vpisani v kataster stavb in če so lastniki
stavbe ali delov stavbe vpisani v zemljiško knjigo. 

Za spremembo podatkov katastra stavb štejejo:
• sprememba številke stavbe ali številke dela stavbe,
• sprememba lege, oblike ali površine,
• sprememba dejanske rabe,
• sprememba številke stanovanja ali poslovnega prostora,
• združitev in delitev stavbe ali dela stavbe,
• vpis novega dela stavbe,
• izbris stavbe ali dela stavb

Spremembo podatkov v katastru stavb lahko naroči lastnik stavbe ali dela stavbe, imetnik stavbne pravice ali upravnik stavbe. Zahtevo za spremembo podatkov v katastru stavb mora vložiti najpozneje v 30 dneh po izvedenih spremembah.

Sprememba podatkov v katastru stavb je potrebna:
• ob združitvi ali delitvi stavb,
• ob združitvi ali delitvi stanovanj v večstanovanjski stavbi,
• ob nakupu dela skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi (podstrešje, kolesarnica, …),
• po rušitvi stavbe ali dela stavbe,
• po gradbenih delih na stavbi ali delu stavbe, ki so spremenili tloris, površino, višino ali število etaž stavbe ali dela stavbe (prizidek, dvig strehe, sprememba namembnosti, …).

Če spremembe podatkov, vpisanih v kataster stavb, vplivajo na evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru, mora elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebovati tudi elaborat za vpis zemljišča pod stavbo.
Postopek izbrisa stavbe ali dela stavbe se uvede na zahtevo lastnika parcele, na kateri je stala stavba, lastnika stavbe ali dela stavbe, državnega organa, lokalne skupnosti ali po uradni dolžnosti. Za izbris stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb ni potreben elaborat za spremembo podatkov katastra stavb

Če geodetska uprava ugotovi, da so na stavbi ali delu stavbe nastale spremembe, za katere bi lastnik stavbe ali dela stavbe, imetnik stavbne pravice ali upravnik stavbe moral vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb, pa tega ni storil, pozove lastnika stavbe ali dela stavbe, imetnika stavbne pravice ali upravnika stavbe, da v treh mesecih vloži zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Če tega v določenem roku ne stori, geodetska uprava vloži prijavo prekrškovnemu organu.

Izdela se elaborat za spremembo podatkov katastra stavb, pripravi se zahtevek, ki se skupaj z elaboratom odda na pristojno geodetsko upravo.

GEODETSKI NAČRT

Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih. Geodetski načrt je ena pomembnejših geodetskih storitev in predstavlja osnovo za izdelavo dokumentacije pri posegih v prostor. Geodetski načrt izdela geodetsko podjetje v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu, ki določa njegovo vsebino.

Geodetski načrt lahko vsebuje podatke o:
• reliefu,
• vodah,
• rastlinstvu,
• stavbah,
• gradbenih inženirskih objektih,
• rabi zemljišč,
• zemljepisnih imenih,
• geodetskih točkah,
• zemljiških parcelah,
• administrativnih mejah,
• drugih fizičnih strukturah in pojavih

Geodetski načrt je prikaz dejanskega stanja terena, pri katerem so izmerjeni podatki na terenu usklajeni s podatki iz uradnih evidenc.

Pravilnik predpisuje obvezno vsebino geodetskih načrtov, in sicer za:
• geodetske načrte za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta,
• geodetske načrte novega stanja zemljišča po kon-čani gradnji,
• geodetske načrte za pripravo državnega in občinskega lokacijskega načrta.

To pa nikakor ne pomeni, da drugih geodetskih načrtov ni. V praksi so pogosti še geodetski načrti izkopov, geodetski načrti plazov, geodetski načrti rečnega dna, … Za vsebino teh geodetskih načrtov se dogovorita naročnik in geodetsko podjetje kot izdelovalec geodetskega načrta.

Geodetski načrt sestavljata grafični prikaz in certifikat geodetskega načrta

Vsebina grafičnega prikaza geodetskega načrta je odvisna od vrste geodetskega načrta, namena uporabe in morebitne dodatne vsebine, za katero se dogovorita izdelovalec geodetskega načrta in naročnik. V grafičnem prikazu se za prikaz vsebine geodetskega načrta uporabljajo znaki, določeni v topografskem ključu. Če topografskega znaka za nek objekt ali pojav v knjižnici ni, ga mora izdelovalec geodetskega načrta izdelati sam. Takšen topografski znak se mora razlikovati od vseh v knjižnici določenih topografskih znakov in mora biti nedvoumno pojasnjen v certifikatu.

V certifikatu geodetskega načrta opišemo kakovost podatkov, ki so vključeni v grafični prikaz, in pogoje za uporabo geodetskega načrta.
Odgovorni geodet s certifikatom potrdi skladnost geodetskega načrta s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, oziroma z drugimi predpisi, ki določajo izdelavo geodetskega načrta, in z namenom uporabe geodetskega načrta.

Certifikat vsebuje:
• podatke o naročniku geodetskega načrta,
• izjavo odgovornega geodeta,
• številko geodetskega načrta,
• podatke o namenu uporabe geodetskega načrta,
• podatke o vsebini geodetskega načrta,
• pogoje za uporabo geodetskega načrta,
• podatke o kraju in datumu izdaje certifikata,
• osebni žig in podpis odgovornega geodeta, žig geodetskega podjetja in podpis odgovorne osebe,
• priporočljivo je, da certifikat vsebuje tudi podatke o geodetskem datumu, v katerem je izdelan geodetski načrt.

Geodetski načrt se lahko uporabi za namen, za katerega je bil izdelan. Uporabnik geodetskega načrta mora ob uporabi geodetskega načrta upoštevati v certifikatu navedene pogoje za uporabo.

Geodetski načrt je del projektne dokumentacije in predstavlja osnovo za druge grafične prikaze. To pomeni, da le kvaliteten geodetski načrt omogoča izdelavo dobre dokumentacije.

ZAKOLIČEVANJE OBJEKTOV

Zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture (Zakon o graditvi objektov ZGO-1B) na teren.

Obveznost zakoličenja:
Objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje v skladu z ZGO1-B, je treba pred gradnjo na terenu zakoličiti. Zakoličenje objekta je geodetska storitev. Na zakoličenju se izdela zapisnik zakoličenja, ki ga podpišeta odgovorni geodet in izvajalec.
Po zakoličenju se izdela načrt zakoličenja, ki ga potrdi odgovorni geodet, podpiše pa še izvajalec.
Načrt zakoličenja vsebuje zapisnik zakoličenja in načrt zakoličenja.
Iz načrta zakoličenja mora biti nedvoumno razvidno, kaj je bilo zakoličeno, na podlagi česa, kako se je zakoličeno označilo in kako zavarovalo na terenu.

Pogoji za izvedbo zakoličenja:
• objekt se mora zakoličiti v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju;
• zakoličenje objekta je geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti;
• objekt zakoliči geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi;
• pri zakoličenju objekta je lahko prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine; o datumu in kraju zakoličenja mora izvajalec gradnje pisno obvestiti občinsko upravo tiste občine, na katere območju leži zemljišče z nameravano gradnjo, in sicer najpozneje osem dni pred zakoličenjem;
• o zakoličenju objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben načrt zakoličenja, ki omogoča zakoličenje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja;
• načrt zakoličenja podpišeta odgovorni geodet in izvajalec, lahko pa tudi pooblaščeni predstavnik občine, če je navzoč pri zakoličenju objekta.

Zakoličenje objekta zagotavlja pravilno umestitev objekta v prostor in pravočasno odkrivanje morebitnih odstopanj stanja v naravi od projekta. Zakoličenje objekta lahko naroči izvajalec gradbenih del ali investitor po pridobitvi gradbenega dovoljenja.

IZDAJA  POTRDIL IZ ZBIRK GEODETSKIH PODATKOV

Geodetska uprava Republike Slovenije in drugi državni organi, notarji in geodetska podjetja  izdajajo naslednja potrdila iz zbirk geodetskih podatkov:

1. potrdila o parceli:

– prikaz parcele,

– načrt parcele,

– potrdilo o parceli;

2. potrdilo o stavbi in o delih stavb;

3. seznam nepremičnin;

4. zbirni podatki o nepremičninah;

5. potrdilo o naslovu stavbe.


                                                                                                                                                                            ↑  Nazaj na vrh strani

IZDELAVA IDENTIFIKSCIJSKEGA POTRDILA


Je potrdilo, ki ga potrebujejo stranke v postopkih denacionalizacije in je prikaz stanja površin parcel na dan podržavljanja nepremičnine in prikaz površine nepremičnine na dan izdaje potrdila.

                                                                                                                                                                            ↑  Nazaj na vrh strani
Naša spletna stran za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. 
Če se z namestitvijo strinjate, kliknite »Strinjam se«.